Thursday, May 20, 2010

Konci življenja, začetki šelestenja.

Borim se proti mlinom na veter,
počutim se kot da vdihujem eter.

S bližnjega hriba se mi Sancho smeji,
Don Quixote si brke vlaži.
Ne vem kaj narediti,
Konja v dir spustiti?

Naj udarim z močjo?
Naj zapojem slovo?
Izgubljena pravica,
a to ni resnica.

Kje skriva se tisti,
ki me uničuje do obisti?
Kje skriva se ta,
Ki me še ne pozna?

Kje mose so želje,
le kje je veselje?
Kje vsi so se skrili,
ali so me pokrili?

Verjamem v sanje,
prijatelj pravi:
Kaj ti mar zanje?
Verjami naravi.

Razlogi so mnogi,
zakaj iščeš mesto Gogi.
Prehodiš mnogo milj,
vse ima cilj.

A življenje je prazno,
Izgbljeno in blazno.
Tvoje želje zares,
peljejo na ples.

Ta ples mnogih duš,
ki vodi te pod hladen tuš.
Pokaže ti prepad,
izgubiš še teh par naslad.

Želim si življenje,
ne moti me trpljenje,
svet lep je kot zdaj,
saj pride spet raj.